Nov 20, 2026

PROBLEMATIKA RIBIŠKIH KONCESIJ IN VIŠINE VREDNOSTI RIBOLOVNEGA DNE

Ljubljana, 2. 11. 2026

2026/116–IM

Ministrstvo za kmetijstvo

državni sekretar g. Velislav Žvipelj

Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana

e-pošta: gp.mkm@gov.si

 

 

Spoštovani g. državni sekretar,

 

v razgovoru s predsednikom RD Bled, ki je bil na ministrstvu na razgovoru v zvezi povišanja cen ribolovnih dovolilnic, s čimer so želeli omejiti ribolov predvsem na Blejskem jezeru, je le ta povedal, da naj bi bila nakazana bodoča višina koncesijske dajatve za to RD, ki naj bi znašala kar 48.000 EUR letno, kar pomeni več kot trikratnik sedanje vrednosti. Čeprav gre šele za osnutek ali predlog, pa na takšno enormno povišanje prav gotovo ne moremo pristati. Ni realno, da po vseh havarijah, ki so jih RD doživele in po naših zahtevah po priznanju dela in nalog, ki jih delamo v javnem interesu, RD kot koncesionarke državi plačujejo tolikšne vsote.

 

Še posebej je nesprejemljivo osnovno izhodišče, ki za podlago jemlje razpoložljive in ne izkoriščene ribolovne dneve, na kar smo vas že opozarjali. To je bilo tudi srž spora in določitev krivičnih koncesijskih dajatev pri sprejemu prvega akta o koncesijskih dajatvah in obljuba takratnega vodstva MKGP je bila, da bodo kasnejša izhodišča temeljila na izkoriščenih ribolovnih dneh. To še posebej zaradi tega, ker večina ribičev - članov RD, ki dvignejo letno ribolovno dovolilnico, izkoristi le del možnih ribolovnih dni. Tak usklajen dogovor je bil sprejet in zapisan tudi v temeljni akt upravljanja rib: Program upravljanja rib, točka 5.5.1: Osnovna merila za izračun višine koncesijske dajatve pri uveljavljanju prednostne pravice, ki ga je sprejela Vlada RS. Podatke o izkoriščenih ribolovnih dneh imate na voljo, saj so RD o tem dolžne poročati v letnem poročilu.

 

Tudi glede kategorizacije posameznih ribolovnih voda smo vam že  nakazali, da bo potrebno na novo ovrednotiti posamezne ribolovne revirje, ki so bili bodisi zaradi poplav, posegov v vodotoke ali zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja močno prizadeti. Ne gre pozabiti, da so morale nekatere RD vložiti znatna finančna sredstva za ponovno poribljavanje teh revirjev. Finančna sredstva so poleg RD prispevali nekateri donatorji pa tudi RZS iz svojih finančnih rezerv. Kot primer nastalih letošnjih sušnih težav navajamo RD Ribnica. Le-ta je morala sama sanirati ponore in hitro sanirati tri jezove; pri tem je RD je opravila delo, ki bi ga sicer morala opraviti DRSV. Zaradi toplotnega udara je 60% pritokov reke Ribnice je presušilo, med njimi tudi gojitveni potoki. RD je morala zaprositi gasilce za pomoč pri prevetritvi vode v ribnikih (dotoka voke skozi ribnike skoraj ni bilo) in nabaviti vpihovalnike in aerator. Vsa našteta dela, poleg rednega plačila koncesnine za ribiško upravljanje, vodne dovolnine in predvidenega odvzema vode (cca 2.000,00 eur na leto), predstavljajo za RD velik finančni zalogaj. Brez materialne pomoči drugih organizacij v kraju, bi se morali v RD Ribnica v naslednjem letu odpovedati celotnemu planiranemu vložku rib. S podobnimi težavami se je v letošnjem sušnem obdobju srečevalo večina ribiških družin, ki so utrpele posredno in neposredno škodo zaradi prepovedi izvajanja ribolova in zaradi poginov rib. Na skupnem srečanju na MKGP nam niste dali posebnega upanja po morebitnem znižanju sedanjih koncesijskih dajatev, niti po neposredni finančni ali materialni pomoči. Zato smo še posebej presenečeni ob dejstvu, da naj bi že imeli nekatere izračune novih koncesijskih dajatev, ki pa glede na čas in izhodišča prav gotovo niso primerni in so celo v neskladju s  temeljnim upravljavskim aktom.

 

Zaradi navedenih razlogov predlagamo tudi izvedbo analitične primerjave ureditve sladkovodnega ribištva v državah v EU. V Sloveniji smo eni izmed redkih, ki imamo tak koncesijski sistem, da mora koncesionar, poleg vlaganja rib, zagotavljanja ribiško čuvajske službe, obveznega pobiranja kadavrov ob pomorih rib in izvajanja ostalih nalog v javno dobro, državi plačevati še koncesijsko dajatev. Predlagamo tudi, da se preveri ustreznost navezave gornje višine cene ribolovnih dovolilnic na višino koncesijske dajatve, saj le ta nima realne podlage. S ceno ribolovne dovolilnice se lahko namreč na najbolj obremenjenih ribolovnih revirjih učinkovito uravnava obremenjenost in prelov v posameznih revirjih, kar nima no bene neposredne povezave z višino koncesijske dajatve, temveč in predvsem z zaščito ribjega življa.

 

Pričakujemo, da boste s podlagami za nov izračun koncesijskih dajatev počakali do ponovnega vrednotenja posameznih ribiških okolišev, ki mora temeljiti na že omenjenih spremenjenih razmerah in na podatkih inventarizacijskih raziskav. V upanju, da bomo skupaj prišli do pravičnih izhodišč, kjer bodo RD priznane tudi naloge, ki jih izvajajo v javno korist, vas lepo pozdravljam.

 

                                                                                                   dr. Miroslav ŽABERL,

                                                                                                 predsednik RZS

Objavil: Strokovna služba RZS

Ribiška zveza Slovenije, Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana
© Vse pravice pridržane 2011 | produkcija: sinusiks