May 8, 2020

Stališče RZS do sprememb gradbene zakonodaje in do predlogov sprememb pogojev za sodelovanje NVO v upravnih postopkih

Ribiška zveza Slovenije je presenečena nad predlaganim amandmajem v zvezi Zakona o ohranjanju narave in s tem povezanimi spremembami pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu.

RZS je krovna organizacija organiziranega slovenskega ribištva, ki ima skoraj 140 letno tradicijo, po novo sprejeti zakonodaji in spremenjenih, ne bo mogla pridobiti statusa stranskega udeleženca v upravnih postopkih gradbenih posegov ki zadevajo vodotoke. Posebej zaskrbljujoče je to dejstvo v luči javno napovedanih gradenj verig HE po Sloveniji, kot je to napovedal minister MOP mag. A. Vizjak »Hidroenergija in razvoj hidroenergije ima pomembno vlogo v tem projektu, zato si bomo tudi prizadevali za nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi in še kje v Sloveniji. Vir: spletna stran MOP https://www.gov.si/novice/2020-04-24-minister-za-okolje-in-prostor-mag-andrej-vizjak-ob-obisku-he-brezice-poudaril-pomembnost-poenostavitve-postopkov-in-vecje-ucinkovitosti/).

Glede predlaganih sprememb pogojev za vstop NVO v upravni postopek moramo pojasniti, da članice RZS po statutu zveze niso člani ribiških družin ampak ribiške družine kot take - skupaj 64. Prav tako vse ribiške družine (RD), ki upravljajo z vodnim življem kot koncesionarji skladno z zakonom o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), nimajo niti niso imele predpisanih 50 članov ali pobirale članarino zgolj z nakazili na TRR. Posebej škodljiva je določba, ki predvideva, da mora prosilec za status pogoje izpolnjevati za dve leti za nazaj. To lahko pomeni začetek postopkov široke palete raznovrstnih posegov v vodotoke, na katere se ne RZS ne RD ne bodo mogle vključiti in zastopati svojega mnenja, ker ne bodo izpolnjevale pogojev. Z vsemi napovedanimi spremembami je pod vprašanjem tudi imetje statusa delovanja v javnem interesu – ribiškim družinam bi verjetno ta status ostal, kajti ZSRib opredeljuje izvajanje koncesijske naloge kot naloge v javnem interesu, RZS, ki pa ne in nikoli ni upravljala z ribjim življem, pa bi ta status izgubila. Zelo verjetno bi RZS izgubila tudi status na področju delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave in varovanja okolja.

Če se pogojno lahko strinjamo, da je potrebno prevetriti pogoje pod katerimi NVO lahko vstopajo v upravne postopke, se nikakor ne moremo strinjati, da bi po sprejetju predlaganih sprememb bile ključne naravovarstvene NVO z jasno izraženim pravnim interesom sodelovanja, izključene zaradi variabilnih pogojev kot so število članstva, število diplomiranih članov ali znesek premoženja. Iz zgoraj naštetih razlogov, RZS ne more in ne bo dopustila možnosti, da bi ravno pred praznovanjem okrogle 140 obletnice organiziranega slovenskega ribištva v letu 2021, ona ali njene članice – 64 ribiških družin, izgubile od države težko pridobljene statuse, ki jih marsikatera druga NVO nima. Ravno zaradi delovanja preštevilnih generacij ribičev, imamo še vedno soliden stalež domorodnih ribjih vrst v slovenskih vodah, kar nam priznavajo številni tuji ribiški kolegi iz sorodnih zvez, predvsem pa tuji ribiški turisti.

Objavil: Strokovna služba RZS

Ribiška zveza Slovenije, Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana
© Vse pravice pridržane 2011 | produkcija: sinusiks