Spoštovana vodstva RD in ZRD,
v priponki vam v vašo vednost posredujem poročilo Marijana Gabra, predsednika komisije RZS za naravovarstvo in ekologijo, z dogodka – Mišičev vodarski dan – 4.12. 2024 v Mariboru. Dogodek je osrednje srečanje vodarske stroke in pomembnih subjektov upravljanja z vodami.
35. Mišičev vodarski dan
Maribor, 4. 12. 2024 od 09. do 15. ure – zapis M. Gaber
Udeležil sem se 35. Mišičevega vodarskega dne, katerega se je udeležilo preko 300 udeležencev. Teh dogodkov se udeležujem že več kot 20 let.
Po uvodnih nagovorih organizatorja je glavni uvodni nagovor imel minister za naravne vire in prostor, Jože Novak, ki je izpostavil:
̶ Reorganizacijo ministrstva in organov v sestavi, ki ni bilo kooperativno, zato je zamenjal vodje organov v sestavi in ključne svoje sodelavce. Namreč nedopustno je bilo, da so roki za izdajo strokovnih mnenj trajali več, tudi do 10 let, kar je nedopustno dolga doba.
̶ Sredstva s katerimi razpolagajo za vzdrževanje vodotokov so povečali iz 30 na 45 mio.
̶ Na naravi temelječe rešitve so temeljno vodilo pri delu na ministrstvu, ne pa vzpostavitev v prejšnje stanje.
̶ Ni samovolje pri delu, ampak interdisciplinarni pristop – vključiti širšo strokovno in širšo zainteresirano javnost.
̶ Za investicije je na voljo 1,3 milijarde, ni pa na razpolago dovolj projektov, ki jih sedaj pospešeno pripravljajo.
̶ Hidravlične študije so naloga države, ne pa da jih zahtevamo od občin ali celo posameznih investitorjev (10 letna zamuda).
̶ Dajanje soglasij ne sme trajati 2 – 3 leta ampak se je treba držati zakonskih rokov.
Sledile so predstavitve, skupaj 13 od 37, vse so na voljo v zborniku na https://www.mvd20.com/zbornik.php?page=letnik2&leto=2024 ali https://www.mvd20.com/mvd35/mobile/index.html#p=1, vsi zborniki pa na www.mvd20.com.
̶ Največje poplave na Savi in Dravi v zgodovini meritev, Mira Kobold
Prispevek obravnava največje poplave iz leta 2023 v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke Save ter na Dravi in Meži, ki jih označi kot zgodovinske.
Predstavi analize podatkov vodomernih postaj: Radovljica za zgornji, Litija za srednji in Čatež za spodnji tok reke Save, za Dravo HE Dravograd, za Mežo pa podatki vodomerne postaje Otiški Vrh, ki so jo poplave uničila in je nadomeščena z novo.
̶ Vpliv poplavnega dogodka 2023 na projektne pretoke, prof. dr. Mojca Šraj
Predstavi študijo verjetnostne analize visokovodnih konic za 33 vodomernih postaj ARSO, za katere so bili na voljo nizi merjenih pretokov za obdobje 1961–2023. Za namen ugotavljanja vpliva visokovodne konice iz leta 2023 na rezultate verjetnostnih analiz so izdelali analize brez in z upoštevanjem leta 2023. Analiza je pokazala, da se je na posameznih vodomernih postajah zaradi visokovodne konice v letu 2023 projektni pretok z 10-letno povratno dobo povečal do 9 %, pretok s 100-letno povratno dobo do 33 % in pretok s 500-letno povratno dobo do 57 %. V prihodnosti se lahko zgodijo poplave večje od tistih iz leta 2023.
̶ Sanacijski programi na območju Meže s pritoki, Eva Gašperšič
V prispevku so obravnavani sanacijski ukrepi, ki so bili nedavno izvedeni na reki Meži in na pritoku Bistre v Črni na Koroškem – 5 projektov. Med katastrofalnimi poplavami v avgustu 2023 je na obravnavanih območjih ocenjeno, da je šlo za povratno dobo od 250 do 500 let.
̶ Pomen varovalne vloge gozdov v hudourniških povirjih na zmanjšanje nevarnosti negativnih (kaskadnih) učinkov zemeljskih plazov na hudourniške poplave - kaj nam razkrivajo podatki poplav 2023?, Milan Kobal in Jože Papež
Slovenska hudourniška povirja so pretežno gozdnata, je sonaravno, trajnostno in mnogo namensko gospodarjenje z gozdovi, značilno za Slovenijo, tudi z vidika obvladovanja hudourniške in erozijske problematike ključnega pomena za zmanjševanje ogroženosti dol vodnih območij pred škodljivim delovanjem voda. Gozd je najboljše na naravi temelječa rešitev za preprečevanja poplav.
̶ Izzivi pri zasnovi suhega zadrževalnika Razori, Žiga Likar
Predstavi projekt zasnove suhega zadrževalnika Razori v sklopu državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Projekt je v pripravi, manjka gradbeno dovoljenje. Gradnja je predvidena v letih 2025 in 2026. Zasnova zadrževalnika predstavlja zahteven projekt, zaradi prostornine, ki znaša 1.000.900 m3 in spada med velike zadrževalnike.
̶ Izgradnja suhih zadrževalnikov in posledice poplav na kmetijskih zemljiščih, Andrej Rebernišek
V prispevku opozori na posledice vpliva poplavnih voda, ki prizadenejo kmetijska zemljišča, vplivajo na izpad dohodka na obdelovalnih zemljiščih, uničujejo lastnosti tal in povzročajo druge takojšne in dolgotrajne škode ter vplivajo tudi na nižjo tržno vrednost kmetijskih zemljišč, ki ležijo na vplivnem območju zadrževalnika. V Sloveniji imamo zemljišča za hrano 8 arov na prebivalca, v EU ta površina znaša 20 arov. Kritično oceni projekte, ki ne povedo, kako dolgo se poplavna voda zadržuje na kmetijskih zemljiščih in koliko je onesnaževal v njej (težke kovine...).
̶ Priprava in razvoj hidromorfoloških študij v postopku presoje vplivov novih fizičnih posegov na stanje površinskih voda, Petra Repnik
V prispevku je podan pregled priprave in razvoja hidromorfoloških študij, ki se za nove fizične posege izdelujejo z namenom ugotavljanja vpliva le teh na stanje površinskih voda v okviru različnih upravljavskih postopkov. Stanje površinskih voda je opredeljeno z ekološkim in kemijskim stanjem, pri čemer novi fizični posegi ali t.i. hidromorfološke obremenitve povzročajo neposredne vplive na hidromorfološke elemente kakovosti, ki so vodni režim, zveznost toka in morfološke razmere, posledično pa le-te povzročajo neposredne ali posredne vplive tudi na druge elemente stanja površinskih voda ter v določenih primerih tudi vplive na stanje podzemnih voda.
̶ Uporaba habitatnega modeliranja za načrtovanje sonaravnih ureditev vodotokov, Maša Čarf
Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije s področja ihtiologije in Inštituta Republike Slovenije za vode s področja hidravlike in hidrotehnike so imeli v okviru projekta
LIFE-IP NATURA.SI možnost sodelovati pri načrtovanju sonaravnih ureditev reke Dravinje z uporabo modeliranja ustreznosti habitatov za ribe. Habitatno modeliranje je ustrezno orodje za različne namene in predstavlja moderen pristop k načrtovanju posegov v vodotoke, pri tem pa je mogoče slediti cilju izboljšanja stanja voda. Rezultati habitatnega modela, za platnico in potočnega piškurja, so pokazali prednosti in slabosti načrtovanih renaturacijskih posegov glede na obstoječe stanje v naravi.
̶ Vzajemno upravljanje voda skupno upravljanje površinske in podzemne vode, Mihael Brenčič – predstavitev odpadla.
̶ Ocenjevanje vpliva namakanja na zadrževanje vode v tleh in izpiranje nitratov, Luka Žvokelj
Z intenzivno kmetijsko dejavnostjo in s tem gnojenja ter namakanja, se povečuje tudi možnost izpiranja dušičnih hranil in s tem onesnaževanje okolja. V obdobju 2018 – 2022, je bilo opazovanje izpiranja hranil na namakani in nenamakani pridelovalni površini. Ugotovitve: preveč vode in premalo vode, obakrat je to škodljivo. Idealno je: vodo zadrževati v območju koreninskega sistema rastlin.
̶ Izdelava in uporaba opozorilnih kart verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, Leon Gosar
Direkcija Republike Slovenije za vode je avgusta 2024 objavila Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1:25.000, ki jih je za območja 85-ih občin izdelal Geološki zavod Slovenije. Predstavi metodologijo izdelave opozorilnih kart in usmeritve za pripravo strokovnih podlag, okoljske, prostorske ter projektne in druge dokumentacije. Tu ne gre za katre ogroženosti.
̶ Zmanjševanje poplavne ogroženosti – aktualni projekti iz programa evropske kohezijske politike 2021-2027, Blanka Grajfoner
Prispevek obravnava predstavitev operacij za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki se izvajajo v okviru DRSV, ter je bila zanje izdana Odločitev o podpori v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Obravnavane so operacije:
- Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi,
- Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave,
- Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji,
- Zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – I. faza.
̶ Zaključevanje1. faze pomembnega projekta na območju zgornje Save – protipoplavna ureditev porečja Selške Sore - projekt Železniki, Špela Vrhovec
Prispevek obravnava kratko predstavitev operacije za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki jo izvaja DRSV na OPVP Železniki. Poseben poudarek je na delih projekta, kjer je bilo v močno urbaniziranem okolju, z veliko dodatnega truda, mogoče izvesti tehnične rešitve, ki so imele manjši negativen vpliv na dobro stanje voda oziroma so prispevale k izboljšanju stanja.
̶ Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti od Ločice do Malih Braslovč – predstavitev projekta NOO, Timotej Mišič
Odsek Savinje med Letušem (gorvodno) in Ločico ob Savinji (dolvodno) velja za enega izmed bolj problematičnih z vidika poplavne varnosti na celotnem porečju reke Savinje.
Skladno v letu 2010 sprejetim DPN namerava DRSV izvesti ureditve Savinje z izlivnim odsekom Pake na odseku od Letuša do Ločice ob Savinji, katere cilj je izboljšanje poplavne varnosti urbaniziranim območjem in zmanjšanje erozijskih procesov v strugi Savinje.
̶ Protipoplavna zaščita porečij Gradaščice in Selške Sore – prvih deset let po sprejetju obeh državnih prostorskih načrtov, Matjaž Udovč
V prispevku predstavi sodelovanje podjetja IZVO-R d.o.o. pri dveh velikih projektih in sicer:
̵ Protipoplavna zaščita porečja Gradaščice, ki je namenjen celoviti ureditvi porečja Gradaščice ter izboljšanju poplavne varnosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca in
̵ Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore, ki je namenjen povečanju poplavne varnosti oziroma zmanjšanju poplavne ogroženosti na območju porečja Selške Sore na področju Železnikov z izgradnjo vodne infrastrukture, izboljšanjem prevodnih sposobnosti reke Sore in njenih pritokov ter rekonstrukcijo obstoječe vodnogospodarske infrastrukture.
Predstavljene in ostale vsebine si lahko pogledate na linkih navedenih zgoraj.
Zapisal: Marijan Gaber