Evropski parlament je sprejel Uredno o obnovi narave.
Kaj taka uredba pomeni za sladkovodne ribiče?
Ključni cilj Uredbe je do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov.
V sprejeti uredbi, ki jo je podprla tudi Slovenija, pomemben delež zavzemajo tudi sladkovodni habitati, kjer je posebej izpostavljeno da si morajo države članice prizadevati za:
- odstranitev nepotrebnih umetnih ovir na rekah,
-skrbeti za zagotavljanje povezljivosti rek.
Povzemamo pa tudi menje Evropske zveze proizvajalcev ribiške opreme (European Fishing Tackle Trade Association)
Po mesecih politične diskusije, je ministrski svet EU končno prižgal zeleno luč za sprejetje dolgo pričakovane Uredbe EU o varovanju narave, pomembnega koraka pri borbi za čistejše okolje in večjo stopnjo biodiverzitete v Evropi. Sedaj ta akt potrebuje jasno implementacijo.
Cilj Uredbe je zaščititi vsaj 20% kopenskega in morskega območja EU do leta 2030 in vse ekosisteme, ki so potrebni obnove do 2050.
EFTTA (Evropska zveza proizvajalcev ribiške opreme) je dolgo časa lobirala za sprejetje Uredbe, individualno in skupaj z drugimi poslovnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Končno je uredba postala resnična. Sprejeti dogovor pomeni zgodovinsko prelomnico v mnogočem: postavila je specifične in zavezujoče cilje in zaveze da se zaustavi alarmanten hitri upad vrst in habitatov – prisiliti članice EU da začnejo pripravljati obnovitvene ukrepe, narejene po meri.
Zaskrbljujoče stanje naravnega ravnotežja
Več kot 80% evropskih habitatov je v slabem stanju . Pretekli napori za zaščito narave niso uspeli zaustaviti tega zaskrbljujočega negativnega trenda. Zadnji podatki Evropske agencije za okolje kažejo alarmantno sliko o naravi v uniji, posebej v habitatih, ki pomenijo dom za številne živali in rastline. Zgolj 15% habitatov je v dobrem stanju. Zaradi tega razloga in prvič v zgodovini, ima nova zakonodaja v Uredbi cilj uzakoniti ukrepe ne zgolj za ohranjanje ampak tudi za obnovo narave. Nova Uredba pokriva številne raznolike ekosisteme (kopenski, obalni , sladkovodni, kmetijski in urbani, kjer so zajeta mokrišča, travniki, Gozdovi, reke in jezera kot tudi morski ekosistemi – območja morske trave, koralnih grebenov in morskih spužev.
Članice EU bodo uzakonile mere za :
- Odstranitev prečnih ovir človeškega izvora na površinskih vodah, da bi vsaj 25000 km rek poslalo prosto tekočih do leta 2030
- Obnovitev šotnih površin
- zasaditev vsaj tri biljone dodatnih dreves ob rečnih strugah za ohranjevanje rečnih ekosistemov
Nacionalni načrti za obnovo narave
Po novih pravilih, morajo države članice načrtovati ukrepe vnaprej in poslati nacionalne načrte za obnovo Evropski komisiji v pregled in pokazati , kako nameravajo doseči zastavljene cilje. Prav tako morajo države spremljati in poročati o stopnji napredka, glede na evropske indikatorje biodiverzitete. Uredba bo javno objavljena v uradnem listu EU s čemer nastopi njena veljavnost za vse države članice.Do leta 2033, bo EU komisija pregledala implementacijo določil Uredbe in njen vpliv na sektorje kmetijstva ribištva in gozdarstva, kot tudi njene širše družbeno-ekonomske učinke
Cyrille Viellard, član upravnega odbora EFTTA: v času velikih pritiskov na naravo je prizadet tudi sektor proizvodnje opreme za športni ribolov. Naš sektor je močno odvisen od zdravih ekosistemov, bodisi morskih ali sladkovodnih, nenazadnje tudi kopenskih. Vsi ti ekosistemi so medsebojno povezani. Naravni habitati držav članic EU so v stagnaciji, ki resno ogroža naše proizvajalce in prihodke. Uredba je ključni predpogoj za zaščito prihodnosti športnega ribolova.
Jan Kappel, lobist EFFTA pri Evropski komisiji, poudarja pomembnost cilja, da se zagotovi vsaj 25000 km prosto tekočih rek do leta 2030: želimo si da bi bilo doseženo več kot toliko! Obstaja več kot milijon prečnih ovir na rekah človeškega izvora, ki onemogočajo številnim sladkovodnim ribam izpolniti njihovo naravno poslanstvo. V maju 2024 je bilo objavljeno poročilo, da je med letoma 1970 in 2020 število migratornih vrst rib upadlo za ogromnih 75%. Prav tako želi EFTTA želi videti, da bi bilo večje število načrtovanih novih bilijon dreves posajenih ob rečnih brežinah, kar bi pomagalo zmanjšati temperature rek in ohranjati zadostno količino kisika v njih. Vse večji vpliv podnebnih sprememb nam vse bolj narekuje take rešitve. EFTTA bo pozorno spremljala implementacijo Uredbe in bo istočasno sodelovala z Evropsko komisijo, če so uredbena določila pravočasno in pravilno implementirana v zakonodaji držav članic.
Torben Kaas Predsednik Danske ribiške zveze: z novosprejeto zakonodajo, bomo naredili vse da bo Danska pospešila obnovitev narave, vključno z njenimi vodotoki, jezeri in obalo. Različne vlade so desetletja slabo ravnale z naravo in okoljem nasploh, kar je privedlo Baltsko morje do roba zloma. Ta zlom moramo in ga lahko preprečimo, pri čemer Uredba igra pomembno orodje
https://www.eaa-europe.org/news/18019/the-nature-restoration-law-has-finally-been-fully-adopted.html