Apr 8, 2024

STROKOVNI POSVET RZS: Življenje v vodi po katastrofalnih poplavah 2023

Ribiči složni: prekomerni posegi v vodotoke so dolgoročno lahko bolj škodljivi od samih poplav 

Na 13. sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni je Ribiška zveza Slovenije organizirala strokovni posvet Življenje v vodi po katastrofalnih poplavah leta 2023. Lanskoletne poplave, največje v zgodovini Slovenije kot samostojne države, so zadale hud udarec premoženju prebivalcev ob številnih rekah, prav tako pa so poplavne vode bodisi uničile, bodisi odplaknile velik del ribjih populacij.

 

Po samih katastrofalnih poplavah so prizadeti vodotoki utrpeli še en udarec, ki še vedno traja. Po nujnih sanacijah so nastopile dolgoročne, ki pa v številnih primerih ne sovpadajo z dobrobitjo prizadetih vodotokov in življa v njih.Takoj, ko se je začela izvajati sanacija prizadetih vodotokov, so lokalni ribiči začeli opažati, da je glavni namen sanacij regulacija vodotokov tako, da se voda čim prej odteče stran, brez veliko razmišljanja o vplivu takega početja na vodne in obvodne živali. Takrat je RZS državo takoj pozvala, da naj prisluhne in upošteva mnenja ribičev o sonaravnih gradbenih posegih v vode. V času od 4. avgusta 2023 do danes so se na prizadetih območjih odvili tako primeri dobre prakse sodelovanja med ribiči in izvajalci sanacij kot primeri, kjer bi to sodelovanje lahko bistveno izboljšali.

 

Zbrane predstavnike ribiških družin, okoljevarstvenih nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti je najprej pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je poudaril, da je govora o problematiki voda prav na vsakem sejmu v Gornji Radgoni. “Še posebej veliko govora je v zadnjem obdobju o nestrokovnih posegih in o klimatskih spremembah,” je dejal.

 

“Skoraj nihče, razen nas ribičev, se po poplavah ni spraševal kaj bo z ribami, še posebej pa z vodotoki. Ribiči smo že takrat slutili, da se ne bo zgodilo nič dobrega. Ne skrbi nas samo, da je poplava v zgornjem porečju reke Savinje, reke Meže, Kamniške Bistrice in drugih, pobila med 80 in 90 odstotkov rib in do neprepoznavnosti spremenila rečne struge, ampak nas še bolj skrbi, da bodo popoplavne sanacije na nekaterih območjih naredile več škode, kot jih je sama poplava,” je v uvodu povedal predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, in tako nakazal, česa se ribiči, ki so prvi varuhi slovenskih voda, najbolj bojijo.

 

Pred strokovnjaki s področja voda in življenja v njih, sta o naporih politike na tem področju spregovorila poslanec evropskega parlamenta in član upravnega odbora Evropske ribiške alianse Franc Bogovič in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade RS Boštjan Štefic, ki je obenem zadolžen tudi za koordinacijo popoplavnih ukrepov. 

 

Bogovič je poudaril, da moramo razumeti, kaj s svojimi posegi v naravo pravzaprav izzivamo, obenem je dodal, da so izrednega pomena sredstva, ki dogodke, kot so bile avgustovske poplave preprečujejo, ali vsaj omejujejo preventivno. Poudaril je tudi pomembnost sodelovanja različnih interesnih skupin pri reševanju problematik povezanih z vodotoki. Kot dober primer iz prakse je podal umestitev hidroelektrarne v Brežicah: “Takrat se je posedlo za skupno mizo ribiče, varovalce okolja, kmete, tiste, ki so želeli protipoplavno zaščito in energetike.”

 

Štefic, ki je prevzel eno izmed najbolj zahtevnih nalog po poplavah, koordinacijo popoplavnih ukrepov, je prepričan, da so posledice poplav bile čutene na čisto vseh področjih. V prvi vrsti so to bili posamezniki in gospodarstvo, a tudi v naravi. Priznal je, da se na ta naravni vidik velikokrat pozabi. Jasno je tudi povedal, da razume številne, ki si želijo, da bi sanacija potekala še hitreje, a je obenem opozoril na pomen strokovnega dialoga: “Če želimo zagotoviti hitro, a hkrati tudi kakovostno in premišljeno sanacijo, je za to potrebno nekaj časa. Pomembno je pripraviti strokovne podlage, nezanemarljiv pa je tudi dialog tistih, ki jih ta sanacija neposredno zadeva. Dejstvo je, da brez tega sanacija ne bo uspešna. Potrebno se je pogovoriti in najti optimalne rešitve za najpomembnejša vprašanja. Če tega ne bo, se bomo v prihodnosti srečevali s še težjimi situacijami.”

 

Strokovne zaključke, pomisleke in opozorila glede sonaravnih pristopov k popoplavnim sanacijam so izrazili predstavnik Direkcije Republike Slovenije za vode Slovenije mag. Blaž Mozetič, predstavnik Zavoda za ribištvo Slovenije mag. Aljaž Jenič in predstavnik ribičev, profesor, ihtiolog in naravovarstvenik Peter Valič.

 

Blaž Mozetič je poudaril problematiko različnih interesov in želja: “Zaletimo se z različnimi pogledi. Eni bi bolj zeleno, drugi bolj v betonu, nekateri bolj gledajo na poselitev, drugi na kmetijstvo. Preprosto je ključen dogovor.” Povedal je, da je v tistih nekaj usodnih avgustovskih dneh padlo toliko dežja, kot ga je običajno dolgoletno mesečno povprečje: “Zemlja tega ne more popiti, enostavno voda odteče. Ko je poplava, si voda vzame svoj prostor in ne komplicira.

“Če se pravočasno začnemo pogovarjati in imamo neka sredstva, lahko pridemo do nekega kompromisa, do rešitve, s katero smo več ali manj vsi zadovoljni. Vsi se načeloma strinjamo, da je potrebno omejevati poplavno ogroženost, a ‘ne na mojem dvorišču.’ Zelo težko je nekomu, ki ima meter vode v hiši razlagati, da naj damo vodi več prostora,” je še izpostavil problematiko kolizije različnih želja in interesov ob sanaciji takšne katastrofe, kot smo jo doživeli lani avgusta.  

Aljaž Jenič iz Zavoda za ribištvo je poudaril, da povodni povzročijo veliko smrtnost pri ribah, a se v naravnih, nereguliranih vodotokih po poplavah tudi veliko hitreje poberejo, populacije pa v nekaj letih postanejo bolj množične, kot so bile pred njimi. “Poplave pogosto uničujejo življenjski prostor, pogosto pa ga tudi ustvarjajo. Omogočajo povezavo različnih vodnih teles z vodno strugo, ki tega stika nimajo, a ga potrebujejo.”

Obenem pa je opozoril, da se to zgodi zgolj v zelo naravnih vodotokih, za katere so poplave lahko tudi pozitivne. “Težava nastane, če so vodotoki zelo regulirani, tam se populacije bistveno počasneje obnavljajo. Če so struge kanalizirane, če nimajo dovolj prostora, je dinamika habitata bistveno manjša, zato omogoča preživetje bistveno manjšemu številu osebkov. Če govorimo, da se ribje populacije v naravnih vodotokih obnovijo v nekaj letih, se pri reguliranih vodotokih pogovarjamo o desetletjih.”

 

Med občinstvom je s svojimi besedami največji aplavz požel Peter Valič, ki je doživeto a strokovno diseciral problematiko in napake, ki so se dogajale ob dozdajšnji sanaciji prizadetih vodotokov. Na primerih številnih vodotokov je pokazal, da je voda ob poplavljanju imela manjšo moč tam, kjer ni bila ukalupljena z betonom, ampak jo je omejevala vegetacija. “Na obrežno vegetacijo so se spravili praktično vsi. Ko zanemariš okoliške jarke, imaš vso vodo v trenutku v glavni strugi.” Skozi leta so se vodotoki vse bolj kanalizirali, to pa se še bolj intenzivno dogaja ob trenutnih sanacijah. Poudaril je, da imajo ribiči in kmetovalci velikokrat podobne interese in težave, a so kljub temu v nenehnem konfliktu. Dodal je, da se velikokrat zgodi, da je na tistem rečnem bregu, kjer je vegetacija obsežnejša, možno intenzivno kmetijstvo, na popolnoma očiščenem pa voda odnaša humus, zato je kmetijstvo skromnejše.

 

Ob številnih poplavah ravno na mestih, kjer ni obrežne vegetacije voda naredi največjo škodo na infrastrukturi. “Vegetacija ustavlja hitrost vode,” je bil jasen Valič. “Kjer so mostovi, mora biti beton, na kubike, to je jasno. Takoj ko je most zaščiten je potrebno reki dati, da zadiha. Samo ne zaradi dobrega posla še sto metrov v vsako smer zabetonirati struge. Le tako se lahko pogovarjamo o trajnih rešitvah,” pa je še enkrat več poudaril nesmotrnost prekomernih posegov v rečne tokove.

 

O pozidavi na poplavnih območjih je Valič opozoril na nespametnost nekaterih in na problematično zakonodajo: “Staroselci na Koroškem na primer niti pomislili niso, da bi gradili na poplavnem območju, čisto ob reki pa imamo najrazličnejše hale podjetij. Tam kjer so umaknili vegetacijo s protipoplavnimi ukrepi je lani odtrgalo cesto. Protipoplavni kamnometi preprosto ne morejo zdržati. Preprosto je potrebna sprememba zakonodaje gradnje na poplavnih območjih”

 

Poudaril je še, da je podobno kot na Koroškem tudi na reki Savinji, kjer sanacijska dela sicer še zdaleč niso zaključena: “Reko so spravili v kanal, pohitrili so tok, zato reka ne more zdržati.” Dodal je, da ribiči ne nasprotujejo regulaciji: “Kjer je potreben beton, gremo do konca, kjer pa je prostor, pa je potrebno gledati v prihodnost, ne pa da so vsako leto potrebna popravila.”

 

“Imamo denar, znanje in tehnologijo. Potrebno je gledati v prihodnost. Meni je vseeno če v življenju več ne ujamem ribe zaradi prepovedi po poplavah, pomembno je, da bodo v naravi lahko uživali naši zanamci,” je še povedal in dodal, da so bila najbolj poplavljena območja avgusta tudi najbolj naseljena, in tako dokazal nespametnost prekomernega omejevanje rek. Zaključil je z besedami: “Koliko si voda hoče vzeti, si bo vzela. Vidim, da moji sinovi in vnuki ne bodo videli niti delčka biotske pestrosti, prehranske varnosti, finančne stabilnosti, ki sem jo užival jaz. Ni problem, koliko denarja bo šlo za sanacije, ampak koliko moči bomo na poplavnih območjih vzeli vodi.”

 

Sogovorniki so se strinjali, da ribiči pravičeno zahtevajo vključitev v vsako razpravo glede vodnogospodarskih posegov, predsednik RZS pa je poudaril, da si ribiči močno želijo aktivnega in tvornega sodelovanja pri vsakršni problematiki, ki zadeva življenje v vodi in njeni okolici. Poudaril je, da ribiči zahtevajo več sodelovanja pri načrtovanju vodnih posegov, obenem pa želijo biti pravočasno obveščeni z načrtovanimi popoplavnimi ukrepi. Potrebno je pripraviti tudi primere dobrih praks izvajanja sonaravnih posegov v vodotoke in te prakse vnesti v programe NPK za vodovarstvene nadzornike. Obenem si Žaberl želi, da se ukrepi izvajajo čim bolj sonaravno, uporaba regulacij in betona pa naj bo po njegovih besedah zgolj tam, kjer je nujno potrebna. Kjer to ni, je nujno potrebno pustiti naravi, da ponovno zaraste brežine. Predsednik RZS je zaključil: “Potrebno je vzpostaviti ustrezen nadzor nad izvajanjem popoplavnih ukrepov in preverjati ali so bile dejansko upoštevane strokovne usmeritve Zavoda za ribištvo.”

Objavil: Strokovna služba RZS

Ribiška zveza Slovenije, Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana
© Vse pravice pridržane 2011 | produkcija: sinusiks