Preteklih nekaj dni je državo zajela ujma s katastrofalnimi poplavami po porečjih Savinje, Meže, Kamniške Bistrice, Save, Sore, Drave, Mure in nekaterih drugih vodotokov. Posamezne RD so utrpele veliko škodo tako na svojih društvenih objektih (ribiški domovi, ribogojnice), kot na svojih revirjih in gojitvenih potokih. Dodaten udarec za že tako opustošene denarnice ribiških družin je predlog uredbe o zvišanju koncesij, pri katerem RZS niti ni bila povabljena na posvet, kaj šele, da bi pri sestavi dokumenta sodelovala.
Avgustovske poplave so številne kraje po Sloveniji prizadele kot še nikdar v zgodovini dežele na sončni strani Alp. Gmotna škoda na prebivališčih in imetju ljudi se meri v milijardah, mnogi Slovenci in Slovenke so izgubili vse, kar so gradili in ustvarjali desetletja.
Ljudje so po tem, ko so se razmere končno nekoliko umirile, pokazali neverjetno slogo in si pomagali na vse možne načine. Nič drugače ni bilo z ribiči in ribiškimi družinami, ki jim je ujma ponekod uničila večletno trdo delo, kar pa je še pomembneje, poplave so po neštetih rekah in jezerih v Sloveniji dodobra zdesetkale ribji živež.
Katastrofalne poplave so ribiškim družinam, ki so koncesionarji za ribiško upravljanje slovenskih celinskih voda, prizadejale nepopisno škodo tudi na njihovem premoženju - to so ribogojnice, specializirana oprema, vališča mladic, tehnična oprema, vozila za prevoz rib in društveni objekti.
Katastrofalne posledice je ujma pustila na primer v Ribiški družini Ljubno, kjer je bilo uničeno praktično vse, kar so tamkajšnji ribiči gradili. “Povsem je uničena ribogojnica Podvolovljek z vso opremo, obnova zaradi plazu verjetno ne bo mogoča, odneslo je približno 150 kilogramov enoletne potočne postrvi, 150.000 primerkov zaroda ter okoli 200 kilogramov odraslih potočnih postrvi. Delno so uničeni bazeni ribogojnice Ljubno, potrgani so vmesni prekati, vprašljiv je dotočni kanal, odneslo je okoli 3000 kilogramov dvoletne potočne postrvi, vso plemensko jato, veliko večino opreme, tudi transportni bazen ter čoln. Močno poškodovana je tudi uta ribogojnice,” je povedal predsednik ribiške družine Ljubno Gregor Križnik.
“Zgornji del Kamniške Bistrice z izvirom je ostal dokaj nedotaknjen, to je slab kilometer od izvira. Takoj, ko vanjo pritečejo različni pritoki, kot so potok Korošica, Konjski potok, Kamniška Bela, pa je ujma uničila celotno strugo. Spremenila je njen tok, naplavila ogromne količine peska, skal, ustvarila prodišča, sipine in dvignila nivo vodne gladine. Skratka v tem delu vodotoka Kamniške Bistrice do naselja Stranje, ni bilo možnosti za preživetje vodnih živali. Prepričani smo, da tukaj ni ostala nobena riba živa,” poročajo iz Ribiške družine Bistrica-Domžale, kjer je ujma uničila tudi gojitveni potok Črna, kjer ni ostalo nič ribjega življenja, kot tudi na primer v Bistričici, ki je popolnoma spremenila potek struge in pri tem zasula večino obstoječih vodnih objektov. Tudi tukaj ni bilo možnosti za preživetje rib.
Nič bolje ni recimo na Koroškem, kjer so na podlagi izkušenj iz poplav leta 2012, ki so bile veliko manjše kot letošnje, lahko z veliko mero verjetnosti zaključili, da so bile ribje populacije v reki Mislinji in Meži ter njunih pritokih popolnoma uničene. “Po poplavah iz leta 2012 sta reki Mislinja in Meža z našo pomočjo potrebovali okoli 10 let, da se je stanje vsaj deloma približalo tistemu pred poplavami. Ravno, ko smo začeli ponovno beležiti izrazitejšo drst potočne postrvi in lipana, je narava ponovno pokazala svojo moč,” sta o katastrofalnem stanju poročala predsednik in gospodar Ribiške družine Koroška Tadej Paradiž in Blaž Cokan.
Ribiška zveza Slovenije se zaveda, da so po katastrofalnih tednih misli države osredotočene predvsem na pomoč ljudem in prizadeti infrastrukturi, zato tudi od pristojnih ministrstev ne pričakuje miloščine, ampak predlaga zgolj razmislek o oprostitvi plačevanja drugega dela koncesij vsem ribiškim družinam za letošnje leto, zato, da se lahko ta sredstva namenijo za ponovno vzpostavitev njihovega normalnega delovanja.
Obenem RZS predlaga tudi:
- da se ribiškim družinam, ki so jim poplave uničile ribolovne in gojitvene revirje, oprosti celotno plačevanje koncesij za obdobje najmanj dveh let. Vsaj toliko časa bo namreč potrebnega, da se približno vzpostavi stalež rib, ki bo omogočil prodajo ribolovnih dovolilnic članom RD, predvsem pa ribiškim turistom;
- prav tako naj se prizadete RD oprosti plačevanja vodnega povračila. Na RZS že skoraj 10 let neuspešno opozarjamo pristojni ministrstvi na neupravičenost uradniških zahtev po plačevanju tega povračila, ker RD dejansko plačujejo državi dvojno dajatev. Želimo si, da se to neskladje sedaj končno razreši.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč predlagalo spremembo Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji, ki predvideva dodatno zvišanje koncesij za ribiške družine. Pri RZS, zastopnikih vseh slovenskih ribiških družin smo protestirali, ker nismo bili niti vključeni v pripravo tako pomembnega dokumenta. Obenem smo ogorčeni, da je bil predlog spremembe uredbe javno objavljen ravno v času poletnih počitnic, ko je večina vodstev ribiških družin odsotna, hkrati pa je rok za komentarje bil izjemno kratek.
Ribiči pričakujemo tudi finančno pomoč države pri obnovi poškodovanih ribogojskih objektov in premoženju ribiških družin, ki imajo status društev z delovanjem v javnem interesu. Prav tako zahtevamo aktivno vlogo sladkovodnih ribičev pri vseh fazah načrtovanja in realizacije gradnje protipoplavnih ukrepov. Tu posebej izpostavljamo, da so se v tokratni ujmi vsi nesonaravni poplavni ukrepi izkazali kot škodljivi, tako za ribji živelj kot za premoženje in infrastrukturo. Na to dejstvo smo ribiči opozarjali že v našem dopisu predsedniku vlade pred letom dni, ko nas je pestila izjemna suša.
Kontakt za morebitna vprašanja in izjave: niko.hari@ribiska-zveza.si, 031204771