Ljubljana, 3. 8. 2023, 2023/101 –IM
Spoštovani,
podajamo pripombe in predloge na dne 21. 7. 2023 objavljeni dokument predloga Uredbe o spremembah Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v R Sloveniji (predlog št. 2023-2330-0091). Pripombe podajamo zato, ker je imenovani dokument izjemnega pomena za vseh 64 ribiških družin – ribiških koncesionarjev v Sloveniji, ki so hkrati naše članice.
Zaradi lažje preglednosti vam pripombe posredujemo v taksativni obliki z obrazložitvijo.
1. Nasprotujemo predlogu plačevanja koncesije glede na razpoložljive ribolovne dni in predlagamo plačevanje koncesije po številu izkoriščenih lovnih dni.
Uredba kot pomemben kriterij za določanje koncesijske dajatve določa število vseh razpoložljivih ribolovnih dni. Res je takšna določba že v veljavni uredbi, dejstvo pa je, da je Ribiška zveza Slovenije (RZS) v pogajanjih z resornim ministrstvom dogovorila kriterij »izkoriščenih ribolovnih dni«, kar je v končni fazi potrdila tudi Vlada RS ob sprejemu prvega Programa upravljanja rib - glej točko 5.5.1. Osnovna merila za izračun višine koncesijske dajatve pri uveljavljanju prednostne pravice, stran 68. Realizacija ribolovne pravice je bistveno bolj odvisna od vrste drugih okoliščin (lanskoletna suša ali pogoste poplave), kot pa od števila razpoložljivih ribolovnih dni. Iz tega razloga vztrajamo, da je število izkoriščenih ribolovnih dni objektivnejši kriterij za finančno obremenitev, kot pa število razpoložljivih ribolovnih dni. Podpiramo predlog ribiških družin (RD), da se za izračun plačila koncesije upošteva samo število lovnih dni turistov in ne članov RD. Edina pravica za RD, ki izhaja iz koncesijske pogodbe, je namreč izvajanje ribolova članov RD, vse ostalo so zgolj obveznosti (izvajanje ribiško-čuvajske službe, izobraževanja, vlaganja rib in izvajanje aktivnosti ob poginih, načrtovanje in poročanje za ZZRS).
2. Ključni elementi enačb za izračun novih koncesij - faktorji za posamezni ribolovni revir in kategorizacija posameznih ribolovnih revirjev - niso javno dostopni, pa bi morali biti.
Drugi pomemben kriterij za določanje višine koncesijske dajatve je faktor za posamezen ribolovni revir, ki ga določi ZZRS na podlagi kategorizacije ribolovnih voda, ki je sestavni del ribiškega katastra. Najprej izpostavljamo kategorizacijo. Uredba ne prinaša nobenih kriterijev za izdelavo strokovnih podlag, o kategorizaciji ni niti besede niti v obrazložitvi. Dosedanje strokovne podlage, čeprav ne idealne, so bile vsaj transparentne (kakovost vode, uplen, število izkoriščenih ribolovnih dni, ločeno vrednotenje tekočih in stoječih vod). V primeru, da je bila pri predlogu nove uredbe uporabljena stara ali mogoče modificirana metodologija, jo je potrebno predstaviti oziroma objaviti, saj gre za upravljanje javnih zadev. Menda ne gremo v smeri tajnih uradnih listov? Enako velja tudi za določanje faktorjev, ki direktno vplivajo na višino dajatve in niso dostopni v ribiškem katastru. Če temelj ni transparenten, potem upravičeno dvomimo tudi v pošteno določanje faktorjev. Brez točnih podatkov RD ne morejo realno izračunati, kaj bo sprememba uredbe za njih dejansko pomenila. Zato vztrajamo, da postanejo vsi našteti podatki javno dostopni; da se ponudi možnost koncesionarjem in njihovim predstavnikom oz. javnosti, da se do njih opredelijo, šele nato pa nadaljuje postopek sprejemanja sprememb uredbe. Brez kvalitetnih, natančnih in vnaprej znanih podatkov, je nemogoče pričakovati tvorno in aktivno sodelovanje RD, ki izvajajo svoje naloge v javnem interesu. Predlagamo, da se v novih kriterijih določijo količniki, ki odražajo vse številčnejše negativne vplive na ribištvo (naravne – ujme in človeške – nestrokovni gradbeni posegi v vodotoke). Za izračun koncesije za posamezen revir, naj se upošteva podatek o uporabni površini revirja, ne zgolj podatek o površini iz zemljiške knjige, saj so deli parcel lahko ali močvirje ali celo suhi (travišča, del gozda, ipd).
3. Določitev plačevanja koncesijske dajatve na odstotek od prihodka dejavnosti koncesionarja, ni v skladu s pravnimi akti in jo je potrebno spremeniti.
Tretja pripomba se nanaša na dokaj izvirno spremembo načina izračuna koncesijske dajatve, ki je postavljena na odstotek od prihodka od dejavnosti koncesionarja. Če se že uvaja plačilo koncesijske dajatve vezane na prihodke koncesionarja, potem so to lahko kvečjemu »prihodki iz koncesijske dejavnosti«, ne pa drugi prihodki. Ali so prihodki iz naslova najemnin ali gostinske dejavnosti vsebina ribiškega upravljanja, ki jo določa 4. člen ZSRib? So to vsebine podeljene koncesije ali sklenjene koncesijske pogodbe, za katero je potrebno plačati koncesijsko dajatev? Določba ni v skladu s predpisi in v končni fazi protiustavna, zato jo je potrebno spremeniti.
4. Sprememba uredbe ne sme imeti retrogradnega učinka, zato je v prehodnih določbah potrebno spremeniti roke za začetek uveljavljanja.
Izračun koncesijske dajatve ne more veljati za nazaj (leto 2023), saj se pogodbena obveznost oz. sprememba pogodbene obveznosti sklepa za naprej. RD so na svojih občnih zborih namreč že sprejele in potrdile finančne načrte do konca leta 2023, v katerem je zajet strošek do sedaj dogovorjene koncesijske dajatve.
Za konec naj povemo, da smo na RZS že leta 2008 z izdelano metodologijo vrednotenja izvajanja nalog ribiškega upravljanja dokazali, da bi ribiški koncesionarji poslovali globoko v rdečih številkah, če ne bi veliko večino teh nalog izvajali na volonterski način. Ko so nekatere RD te naloge ovrednotile in jih finančno prikazale v letnih programih ribiškega upravljanja, je Zavod za ribištvo Slovenije te programe zavrnil brez obrazložitev. Na RZS menimo, da je iz načelnih razlogov in na podlagi opisanih argumentov, plačevanje koncesije za izvajanje javnih nalog potrebno zavrniti.
Lep pozdrav.
dr. Miroslav ŽABERL,
predsednik RZS