Zapis sestanka delegacije RZS z ministrom za okoije in prostor RS
datum, ura: 5. 9. 2022,
lokacija: MOP, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
Prisotni
MOP – minister Uroš Brežan, mag. Luka Štravs, Uroš Vajgl, Maja Kostanjec
RZS – predsednik dr. Miroslav Žaberl, dr. Polona Pengal, Marijan Gaber, mag. Igor Miličić
Sestanek je potekal po sledečem sprejetem dnevnem redu:
1. Problematika vpliva podnebnih sprememb na vode in posegi v vodotoke.
2. Problematika izdaje dokončnega petletnega dovoljenja za plašenje in odstrel kormoranov
3. Prepoved privabljanja rib s hrano in pogojevanje RGN s strani DRSV
4. Dvojna finančna obremenitev RD
1. Problematika vpliva podnebnih sprememb na vode in posegi v vodotoke.
Predsednik RZS predstavi problematiko vpliva podnebnih sprememb v letošnjem poletju na primeru vpliva visokih temperatur vode na potočno postrv. Minister sam prizna, da sam nikoli ni doživel tako toplo vodo v reki Soči. Ribiči smo v letošnjem poletju samoiniciativno začasno prepovedali ribolov za zaščito rib a smo tudi upravičeno pričakovali zakaj MOP ne prepove preostalih vodnih aktivnosti (rafting, odvzemi vode, ipd.) v tako kritičnem času in da bo vzpostavila ustrezen nadzor, RZS zanima kaj je MOP naredil na tem področju? Dokazljivo je, da se voda dodatno segreva v predelih vodotokov, kjer so bili izvedeni nesonaravni posegi. Rezultat tega je krčenje postrvjega in lipanskega pasu, kar je predsednik podkrepil s primeri na slovenskih rekah. RZS izpostavlja jasno zahtevo po začetku izvajanja renaturacij in ne še več regulacij ter po drugačni politiki poseganja v vodotoke. V EU se izvajajo živalskim habitatom prijazni posegi. Dr. P. Pengal izpostavi težave pri:
- Na področju prostorskega načrtovanja posegov v vodotoke predlaga spremembo prakse od vzdrževanja obstoječega stanja (zaradi »škodljivega delovanja voda«) v odkup zemljišč, ki so podvržena eroziji na vseh lokacijah, kjer ni ogroženo človeško življenje
- Na področju kršenja Zakona o vodah s posegi v priobalni pas predlaga poostritev sankcioniranja in takojšenj pričetek sistematičnega zasajevanja obrežne vegetacije
- Na področju neučinkovitosti inšpekcijskih služb poda predlog razširitve pooblastil za nadzor kršitev na ribiške čuvaje. Te bi lahko usposobili in licencirali za beleženje kršitev na terenu, dokazno gradivo pa posredovali inšpekcijskim službam ter tako zmanjšali prekomerno obremenjenost inšpekcijskih služb
- Na področju upravnih postopkov je predlog RZS avtomatski vpeljavi RD kot ribiških koncesionarjev v upravne postopke pri posegih v vode. RD v današnjem času obvestila o posegu dobijo prepozno.
Pengal še izpostavi, da ni odgovorov MOP na predloge ribičev, zato ti ne vedo ali so ribiški predlogi sploh upoštevani ali ne. Predlaga, da MOP poda povratno informacijo vsem organizacijam, ki so predloge podale, kateri predlogi so bili upoštevani in kateri ne, s pojasnilom, zakaj niso bili upoštevani.
Odgovor MOP mag. L. Štravs: vključevanje javnosti v postopke, je vseskozi omogočeno. Od RZS nismo prejeli nobenih pripomb, vas z veseljem vključimo v javno razpravo o strateških projektih. Nadzor nad priobalnimi zemljišči je podeljen rečnim nadzornikom. Izvajanje rečnega nadzora je podeljeno različnim koncesionarjem - to so lahko tudi gradbena podjetja, ki taiste posege tudi izvajajo. Štravs meni da je sedaj na mestu rečnih nadzornikov zaposlenih veliko mladih biologov. Za vključevanje ribiških čuvajev v rečno nadzorno službo bi bil potrebna sprememba Zakona o vodah. Ne strinja se z mnenjem, da se vodotokom ne daje dovolj prostora; to na DRSV počnejo zadnjih 15 let, priznava pa kontinuirani vpliv »stare šole« vodnega gospodarstva pri izvajanju posegov. Ribiške predloge na ministrstvu poznamo in njih posredujemo DRSV, MOP bo javno objavila analizo predlogov sprememb NUV III in NZPO II, prejetih s strani deležnikov v okviru posvetovanja z javnostjo.
Razprava: dr. M. Žaberl izpostavi željo RZS po aktivnejši vlogi RD v fazi načrtovanja posegov ter sodelovanja RZS z MOP. V tujini se državni organi bojijo tožb zaradi izvajanja rečnih regulacij. Minister Brežan predlaga uporabo primerov dobre prakse pri posegih v vodotoke kot usmeritev za prihodnost.
Sklep 1: RZS pošlje na MOP dopis s predlogi ukrepov in s slikovnim materialom o stanju posegov v vodotoke na MOP.
2. Problematika izdaje dokončnega petletnega dovoljenja za plašenje in odstrel kormoranov.
RZS je podala vlogo za plašenje in odstrel kormoranov za obdobje 2022- 2027 že v januarju letos, 30. 6. pa je zveza z urgentnim dopisom na MOP izkazala pričakovanje po dokončnem in pravnomočnem dovoljenju za plašenje. V nasprotnem primeru bodo že tako slabe posledice na ribjih populacijah zaradi suše postale katastrofalne, posebej na populacije lipana, ki so najbolj ranljive za kormoranovo plenjenje. RZS zanima, kako daleč je MOP v procesu izdaje dovoljenja. Problem predstavlja večanje populacije drugih ribojedih živali – bele in sive čaplje, vedno številčnejša je populacija vidre. Po informacijah je nalogo monitoringa vpliva vidre na javnem natečaju dobila organizacija Lutra. Sama analiza bo trajala 3 leta – ribiči se bojimo, da se v tem času lahko stanje ribjih populacij še poslabša.
Odg. MOP Uroš Vajgl: ne vemo, kakšno je stanje postopka izdajanja dovoljenja za plašenje kormoranov, v vabilu na sestanek ta tema ni bila izpostavljena.
Sklep 2: MOP v najkrajšem času seznani RZS s fazo postopka izdaje dovoljenja za plašenje in odvzem osebkov iz narave za velikega kormorana.
3. Prepoved privabljanja rib s hrano in pogojevanje RGN s strani DRSV.
Povzetek razprave: RZS je jasno proti enostranski in absolutni prepovedi privabljanja rib s hrano s strani DRSV in njihovega pogojevanja prepovedi s potrjevanjem ribiško-gojitvenih načrtov za sedem spornih ribiških okolišev (Celjski, Voglajnski, Velenjski, Lendavski, Ljutomerski, Blejski in Renški ribiški okoliš) z velikimi jezeri oz. zadrževalniki. DRSV je podala pavšalno mnenje, ki ni podkrepljeno z nobenimi dokazi/ analizami katera in koliko ribje hrane povzroča onesnaženje. Stališče RZS je, da se lahko pogovarjamo ali o omejitvi količine hrane za privabljanje ali o omejitvi števila ribolovnih dni. V kolikor to ni možno podpiramo izvedbo procesa celovite presoje vplivov na okolje za omenjene stoječe vode. Iz medijev je vse bolj jasno razbrati, da na primeru Blejskega jezera za stanje vode ne morejo biti več krivi ribiči ampak neurejena kanalizacija. Na koncu je delegacija RZS izpostavila, da ni bila udeležena neposrednih pogovorov DRSV z predstavniki MKGP in ZZRS o opisani problematiki.
Odgovor MOP L. Štravs: ministrstvo je mnenja, da mora v tem primeru DRSV odločati samostojno. Na MOP ne verjamejo možnosti, da bi do prepovedi privabljanja prišlo brez konkretnih analiz vseh vplivov. Glede sestankov ribičev z DRSV, ministrstvo predlaga izboljšanje komunikacije z ZZRS, ki je bila na sestanek z DRSV vabljena.
Sklep 3: problematika se dogovorno preko resornega ministrstva za kmetijstvo ureja s pristojno Direkcijo za vode. MOP se pozove na seznanitev z analizo vzrokov oz. vplivov na stanje v obravnavanih sedmih vodnih telesih.
4. Dvojna finančna obremenitev RD.
Povzetek razprave: Problem se vleče od sprememba Zakona o vodah iz l. 2012. Predsednik RZS je na primeru RD Celje opisal ministru problematiko zaračunavanja vodnih povračil za stoječe vode in plačevanja koncesije za ribiško upravljanje (16. 000 eur za v. povračilo in 5600 eur za koncesijo). Na podlagi številnih pritožb in sodnih odločb, je ribičem uspelo zmanjšati znesek vodnega povračila na manjšo stopnjo. Še vedno pa na RZS ne razumemo same zahteve MOP po dvojnem dajatvi državi za isto vodno telo. Ribiško stališče podpirata tako MKGP kot ZZRS. M. Gaber izpostavi strahove RD po ponovni zahtevi za plačevanje povračil, kar izkazujejo odgovori DRSV v postopkih. Ribiči si želimo take izjeme, kot velja za ribnike, ki jih upravljalo lovci. RZS je mnenja, da je potrebno to anomalijo po 10 letih končno odpraviti, zato je že večkrat je podala konkretni predlog pravne rešitve v Uredbi o vodnih povračilih.
Odg. MOP, minister Brežan: priznava, da je stanje na področju podeljevanja vodnih pravic kaotično. Zaveda se da bo potrebna sprememba zakonodaje in podzakonskih predpisov, napovedana pa je tudi revizija poslovanja s strani Računskega sodišča. Minister ocenjuje, da jih v prihodnosti čaka težka naloga ureditve nastalega stanja.
Sklep 4: MOP bo preveril dejansko stanje in predlagal morebitne rešitve, ki jih je mogoče uveljaviti tudi v spremembi Zakona o vodah.
Ob koncu sestanka je predsednik RZS poudaril, da si na RZS želimo od pristojnega MKGP in MOP ustrezen postopkovnik, kako ravnati z vodami in z ribami, v času izrednih razmer kot je bilo letošnje poletje. Prav tako je pozval ministra za ponovni sestanek in pregled stanja reševanja navedenih problematik čez pol leta.