Jul 29, 2022

PISMO VLADI RS: Izredne razmere na vodotokih zaradi suše

 

Ribiška zveza Slovenije

  

Vlada Republike Slovenije

Predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob

  

Zadeva: Izredne razmere na vodotokih zaradi suše

 

Spoštovani gospod predsednik Vlade RS,

 

na vas se obračamo s prošnjo za pomoč pri spremembi praks upravljanja z vodami v Sloveniji.

Kot vam je znano in kot sem izpostavil danes na sestanku predstavnikov nevladnih organizacij z Vami in predstavniki posameznih ministrstev so zaradi pomanjkanja padavin trenutno vodostaji v naših rekah rekordno nizki, po večini države se struge izsušujejo. Poleg tega se preostala voda, predvsem zaradi pomanjkanja obrežne vegetacije, pregreva, to pa, tudi v kombinaciji z onesnaženji, vodi v pogine rib. Te smo v zadnjem času zabeležili že na mnogih slovenskih rekah.

Opozoriti vas želimo, da je za trenutne razmere v veliki meri odgovorno neustrezno upravljanje z vodami in neustrezno prostorsko načrtovanje v Sloveniji. Že vsaj 30 let je znanstveno dokazano, da z reguliranjem vodotokov (uravnavanje strug, oblaganje brežin s kamni, poseljevanje poplavnih ravnic in odstranjevanje obrežne vegetacije) pospešimo vodni tok in povečamo njegovo rušilno moč, s tem pa povečamo poplavni val in ga prestavimo dolvodno. To vodi v povečano poplavno ogroženost, sočasno pa s tem preprečujemo razlivanje vode po poplavnih ravnicah in pospešimo izsuševanje pokrajine, kar vodi v intenzivnejše suše. Vse neprepustne površine (ceste, strehe, parkirišča itd.) onemogočajo pronicanje vode v zemljo in podzemlje, da bi napolnile zaloge vode za sušna obdobja. Dolgoročno izsekavanje domorodnih gozdov, prilagojenih na sušna območja, in njihovo nadomeščanje s tujerodnimi drevesi z izrazito višjo porabo vode, prispeva k hitrejšemu izsuševanju celotnega porečja. Obsežne kmetijske površine s posevki, ki niso prilagojeni pomanjkanju vode, brez zastirke in brez mejic, zahtevajo svoj davek na vodno bilanco. Izsekavanje obrežne vegetacije, ki povzroča prekomerno segrevanje vode v kombinaciji s prečnimi ovirami kot so jezovi, pragovi in zapornice, ki ustavljajo vodo, pospešujejo izhlapevanje vode iz reke in povzročajo pogine rib. Še posebej so zaradi visokih temperatur ogrožene salmonidne vrste, ki za preživetje potrebujejo hladno, s kisikom bogato vodo. Številne pregrade na rekah jim onemogočajo umikanje v hladnejše refugije, zatočišča v izvirnih delih rek, kjer so temperature nižje. Regulirane struge obdane s kamnitimi in betonskimi zidovi v času visokih pretokov preprečujejo pronicanje vode iz struge v podtalnico in obratno. Z zastarelim, gradbenim pristopom k upravljanju z vodami smo omejili in uničili že prav vse mehanizme rečnih ekosistemov za reguliranje vodnega kroga. Namesto tega smo vzpostavili sisteme za čim hitrejše odvajanje vode iz pokrajine. Trenutne razmere so v veliki meri posledica uničenja teh naravnih mehanizmov reguliranja vodnega kroga.

V kombinaciji s klimatskimi spremembami, ki prinašajo intenziviranje naravnih pojavov, smo na poti v katastrofo. V reguliranih rekah ni več pestrih življenjskih prostorov (habitatov) za vodne organizme, ni skrivališč, voda se pregreva, organizmi zaradi pregrad nimajo možnosti umika v ustreznejše dele vodotokov itn. V razmislek vam ponujamo podatek, da so samo od leta 1980 populacije sladkovodnih vretenčarjev (sesalcev, ptic, dvoživk in rib) upadle za nepredstavljivih 84% (WWF, 2020). Rešitev ni v gradnji vedno večjih pregrad in zadrževalnikov, ki imajo ravno nasprotni učinek od željenega (izgube vode iz zadrževalnikov so izrazito višje kot izgube iz tekočih vod) in izrazito zmanjšajo našo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Rešitev je v odstranjevanju pregrad, obnovi rek in poplavnih ravnic, zasajevanju obrežne vegetacije. Že več kot 40 let izkušenj z obnovo rek iz tujine kaže, da so ti ukrepi učinkoviti tako v boju s sušami, kot v zagotavljanju poplavne varnosti, hkrati pa imajo številne druge koristi za našo družbo (priložnost za rekreacijo, zniževanje temperature, biotska pestrost,…).

Na razpolago imamo vsa potrebna znanja in orodja, da omejimo intenziteto, vpliv in posledice suš (in poplav) tako na naravne ekosisteme kot na ljudi. Namesto upravljanja z vodami moramo zato za vode začeti skrbeti in se prilagoditi mejam našega naravnega okolja. Skrb za vode pomeni na primer, da moramo rekam zagotoviti več prostora, ponovno vzpostaviti rečne okljuke, slepe rokave in zatoke. Dopustiti moramo periodično razlivanje vode čez poplavne ravnice in obnoviti obrežno rastlinje. Prilagajanje pomeni na primer, da moramo zmanjšati porabo vode in povečati kapacitete za zadrževanje deževnice. Ključno je zmanjšanje porabe vode v industriji in kmetijstvu s prilagajanjem tehnologij, izdelkov in pridelkov. Urediti moramo zbiranje deževnice z neprepustnih površin in rabo t.i. sive vode v gospodinjstvih, industriji in kmetijstvu.

Obe tveganji (suše in poplave) se bosta po napovedih s klimatskimi spremembami v Sloveniji v prihodnosti povečali, zato je nujno, da se to upošteva in predvidi ustrezne ukrepe za prilagajanje tudi v vseh strateških načrtih (predvsem NZPO in NUV). Pri tem vas želimo opozoriti, da trenutno načrtovani ukrepi na področju voda v NZPO, NUV in v Programu za okrevanje ne sledijo konceptu ekološke modernizacije, temveč so zastareli, izrazito škodljivi za ekološko stanje naših vodotokov in bodo še dodatno poslabšali že tako kritične razmere. Poleg tega so tudi neskladni z Vodno direktivo. Na tem področju vas pozivamo k čim hitrejši spremembi praks, vključevanju in upoštevanju stroke (predvsem biološke oziroma naravovarstvene) ter vas prosimo za pomoč pri pravočasnem, sprotnem vključevanju in sodelovanju RZS kot zveze ribiških družin, ki kot koncesionarji izvajajo ribiško upravljanje s 95 odstotki slovenskih ribolovnih voda, v postopkih priprave strateških dokumentov. Ključno je, da se v teh dokumentih in predvidenih aktivnostih ne le upošteva in načrtuje izboljšanje ekološkega stanje naših rek, temveč tudi in predvsem upošteva napovedane klimatske spremembe, kakršnim smo že priča v trenutni situaciji.

 

S spoštovanjem,

 

Dr. Miroslav Žaberl

Predsednik RZS

 

 Predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, je na današnjem sestanku s predsednikom Vlade RS, dr. Robertom Golobom, in sodelavci na ministrstvu opozoril na vse pereče težave v povezavi z nizkimi vodostaji in toplotno obremenitvijo vodotokov. 

 

Ribiška zveza Slovenije, Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana
© Vse pravice pridržane 2011 | produkcija: sinusiks