Mnenje upravnega odbora RZS o trženju sulčevih spolnih produktov

Upravni odbor Ribiške zveze Slovenije je na svoji redni seji 25. 9. 2014 obravnaval mnenje Komisije RZS za naravovarstvo in ekologijo (KNE) glede umetne vzreje sulca in trženje te ribe za potrebe kulinarične ponudbe, o kateri je v Ribiču, 9/2014, pisala dr. Metka Povž. Sulec se je namreč pojavil v reklamni ponudbi velikega trgovskega centra in v nekaterih gostinskih obratih. Neuradno naj bi bilo v eni od ribogojnic na Dolenjskem namenjenih tovrstni prodaji nekaj ton sulcev. Spolne celice umetne vzreje po mnenju avtorice prispevka najverjetneje izvirajo iz narave.

Pogoje in način smukanja spolno zrelih prostoživečih domorodnih ribjih vrst za nadaljnjo gojitev ureja Pravilnik o pogojih in načinu smukanja prostoživečih domorodnih ribjih vrst (Ur. l. RS, št. 63/2008, v nadaljevanju Pravilnik), izdan na podlagi 15. člena ZSRib. V naravi lahko ribe smuka le izvajalec ribiškega upravljanja, in sicer na mestih in v obsegu, kot je določeno v ribiškogojitvenem načrtu (RGN) ali na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za ribištvo. V 5. členu Pravilnik določa, da sme oplojene ikre osmukanih plemenk zrejati le zaradi poribljavanja voda ribiških okolišev in voda posebnega pomena, v primeru viškov proizvodnje ali drugih utemeljenih razlogov pa zrejene ribe lahko proda tudi za druge namene.

Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z dne 21. 5. 1992 uvršča sulca med živalske vrste, za katere je treba določiti posebna ohranitvena območja. Zahteve vključujejo tudi slovenska naravovarstvena zakonodaja – Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004, v nadaljevanju ZON) in podzakonski predpisi. Zaradi sulca kot kvalifikacijske vrste so določena območja Natura 2000. Po Pravilniku o razvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je sulec uvrščen v kategorijo ogroženih živali (kategorija E), ki med ukrepe za izboljšanje stanja vrst predvideva omogočanje primernih mest za razmnoževanje, prehranjevanje, prezimovanje in drugih pomembnih življenjskih faz (7. čl.). Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04 .., v nadaljevanju Uredba) je sulec opredeljen med domorodne živalske vrste (poglavje A, priloga 2), katerih habitati se varujejo, ne sodi pa med živalske vrste (poglavje A priloge 1 Uredbe), ki jih je prepovedano odvzeti iz narave (5. čl. Uredbe).

Odvzem sulčevih spolnih celic iz narave, namenjenih umetni zreji za potrebe ponovne naselitve,  pa tudi uporaba produktov te vzreje, ki presegajo potrebne vlaganj za druge namene, je torej pravno določen in je potreben le ustrezen nadzor nad temi procesi.

Problem sulca je treba obravnavati s  strani dejanske ogroženosti te ribje vrste, in to z več vidikov:

• ogroženost zaradi degradiranega in razdrobljenega areala (zaradi nesonaravnih posegov v vodotoke in vodnih pregrad; v Sloveniji je le nekaj odsekov rek, kjer ima sulec še naravne  možnosti za ohranitev populacije),
• ogroženosti zaradi ogroženosti rib, s katerimi se hrani,
• posledic dejstva, da je zadnji v prehranjevalni verigi (povečanje in koncentracija strupenih in rakotvornih snovi po prehranjevalni verigi),
• redkost (v biotopu nikoli ni dosegel velike številčnosti),
• prelov v preteklosti.

Pri sulcu gre dejansko za pokazatelja stanja ekosistemov v lipanskem in mrenskem pasu. Njegova ogroženost se lahko poveča, če bomo imeli »udomačene« jate sulcev, s katerimi bi poribljavali odprte vode.

Dosedanje izkušnje vzreje soške postrvi in lipanov kažejo, da je za poribljavanje primerna le prva generacija rib iz spolnih produktov (iker in sperme), pridobljenih s smukanjem matičnih rib iz narave oz. matične jate divjih rib. Ribe drugih in nadaljnjih generacij pa niso primerne za vlaganja v  pomenu ponovne naselitve.  Težava ni le izguba genske širine, ampak izguba vedenjskih vzorcev – sposobnosti preživetja v naravi, ki se v eni generaciji zmanjša za 30 %.

Mnenje UO RZS o tej zadevi je naslednje:

• odvzem in uporabo spolnih produktov sulca in drugih avtohtonih rib iz narave za potrebe umetne vzreje, namenjene poribljavanju, zakonsko ureja Pravilnik o pogojih in načinu smukanja prostoživečih domorodnih ribjih vrst ( Ur. l. R, št. 63/2008, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se oplojene ikre osmukanih plemenk lahko gojijo le zaradi poribljavanja voda ribiških okolišev in voda posebnega pomena, zaradi viškov proizvodnje ali drugih utemeljenih razlogov pa se zrejene ribe lahko prodajo tudi za druge namene,
• UO RZS meni, da morata biti odvzem matičnih rib oz. odvzem in uporaba njihovih spolnih produktov iz narave za umetno vzrejo domorodnih rib, še posebno takih, ki imajo status ogroženih, strokovno zelo premišljeno sprejeta in nadzorovana,
• odvzemati matične ribe ali spolne produkte ogroženih vrst rib, kot je sulec, iz narave z izključnim namenom proizvodnje in trženja rib, je nedovoljeno in neetično.

Upravni odbor bo o zadevnem primeru vzreje sulcev za trg na MKO IN ZZRS naslovil vprašanje glede  izvora rib v tej ribogojnici in morebitnega dovoljenja za odvzem spolnih produktov iz narave.

Dr. Miroslav Žaberl,

predsednik RZS