PS

Ribolov v Sloveniji

Slovenija je vodnata dežela. Pestrost njene pokrajinske podobe bogatijo številne vode, vodni izviri, slapovi, soteske, visokogorska in ravninska, naravna in umetna jezera. Kar 45 rečnih tokov je daljših od 25 km in reka ni enaka reki, celo podobne si niso. V osnovi se tekoče vode v Sloveniji delijo na jadransko in donavsko (črnomorsko) porečje. Glavna reka prvega je Soča s pritoki, drugega pa Sava s pritoki. Ihtiofauni obeh porečij se razlikujeta in imata tudi svoje značilne predstavnike. Kot posebnost jadranskega porečja je potrebno omeniti soško postrv (Salmo marmoratus, Cuvier 1817) ) in soškega lipana (Thymalus thimalus, Linnaeus, 1758) posebnost rek donavskega porečja pa je sulec (Hucho hucho), sorodnik lososa in tajmena, potočna postrv (Salmo trutta fario)  in lipan (Thymalus thymalus).

Skupno imamo v Sloveniji več kot 9.000 ha vodnih površin.

Ribolov v Sloveniji pomeni uživanje ob nebrzdani moči alpskih rek in se zlitje s čarobno skrivnostnim svetom, kjer se sanjave reke rojevajo in izginjajo v kraško podzemlje. N aribilov k nam se z navdušenjem znova in znova vračajo ribiči od vsepovsod. Poseben čar ima ribolov na slovenskih jezerih, kjer lahko vselej pričakujete prijem velikega soma, ščuke, krapa … Zlasti lov krapov postaja vse bolj popularen, ulovi krapov, težkih tudi 20 in več kilogramov niso redki. Beličarji se bodo naužili ribolova v številnih rekah pri lovu podusti platnice, klena, mrene …

Slovenija je majhna, a slikovita dežela, ki poleg ribolovnega turizma ponuja številne druge možnosti, zato je primeren cilj oddiha za vso družino. In ne nazadnje smo Slovenci prijazen in gostoljuben narod, ki se ponaša z izvrstnimi vini in pestro kulinarično ponudbo.

Populacije rib v slovenskih rekah in jezerih so raznovrstne. Še v zgornjih, izrazito postrvjih revirjih, je poleg postrvi že nekaj spremljevalnih vrst. V pasu lipana in nižje pa ribji svet obsega pet do deset, marsikje tudi več ribjih vrst. Običajna naseljenost je med 200 do 400 kilogrami rib na hektar, marsikje tudi več, kar dokazuje dobro gospodarjenje z ribjimi populacijami.

V slovenskih vodah živi 77 vrst sladkovodnih vrst rib. Med njimi jih je 33 vrst trajno zaščitenih.

Za športni ribolov je zanimivih okoli 20 vrst rib.

Soška (tudi jadranska ali marmorirana) postrv je slovenski nacionalni ribiški ponos. Njen življenjski prostor v svetu je omejen samo na vode jadranskega porečja. Je ogrožena ribja vrsta. Osnovni vzrok je križanje s potočno postrvjo, kar je ob sočasnem vplivu še drugih negativnih dejavnikov (zastrupitve voda, regulacije, zajezitve, prelov ipd.) pripeljalo do kritičnega stanja populacije. Prav reka Soča je klasični primer takšnega sosledja dejavnikov, a hkrati tudi prvi in najboljši primer njenega reševanja. V dvajsetih letih dela je ribiška stroka popolnoma obnovila populacijo soške postrvi v precejšnjem delu reke Soče. Temu modelu reševanja sledijo tudi drugod.

Soška postrv je z registrirano težo 25 kilogramov tudi največja evropska postrvja vrsta.

Križanci med potočno in soško postrvjo v večini jadranskih voda, kjer živita obe vrsti, po navadi prevladujejo. Njihova barvitost in vzorec pigmentacije sta zelo različna, odvisno od intenzivnosti križanja. Zrastejo lahko do rekordnih dolžin.

Potočna postrv je domorodna vrsta, poznana po vsem svetu in naseljuje vse celine. Pri nas je pogosta v zgornjih in srednjih tokovih potokov in rek na celotnem ozemlju, razen na severovzhodu. Povprečna velikost rib je 30 centimetrov. Večji primerki, zlasti v kraških vodah, niso redki. V mnogih vodah si deli življenjski prostor z amerikanko in ponekod še s potočno zlatovčico.

Lipan je za evropskega muharja ena najbolj privlačnih ribjih vrst. Zanimanje zanj še raste, saj je v večini evropskih voda njegova populacija zelo upadla, ker jih plenijo kormorani. V slovenskih lipanskih revirjih je ta vrsta dobro zastopana. Kot idealno ribo za lov z umetno muho ga je mogoče uspešno loviti čez celo sezono. Povprečna velikost v najboljših vodah je okoli 40 centimetrov, vse več pa je tudi poročil o ulovih lipanov, ki imajo 50 in več centimetrov.

Sulec zaseda v ribji hierarhiji po velikosti med slovenskimi postrvjimi vrstami brez dvoma prvo mesto. S spoštljivo težo 27 kilogramov, kolikor je tehtal do zdaj registrirani največji sulec, ujet leta 2005, je močno zaželen ulov sulčarjev. Populacija sulca v slovenskih vodah je v dobrem stanju. Marsikje, kot na primer na Savi Bohinjki, Savi okrog Ljubljane in Krki, pa je stanje zelo dobro.

Podust je glavna ribja vrsta beličarjev. To je jatna riba, ki naseljuje srednje tokove slovenskih voda. Lov s plovčkom, ki je glavni način njenega lova, v povprečju daje ribe med pol in kilogramom teže, ribiči pa ujamejo tudi do dva kilograma težke. Platnica je njena spremljevalna vrsta. V nekaterih, zlasti v kraških vodah, tudi prevladuje. Je prav tako jatna riba, ki zraste do teže več kilogramov. Beličarji jo še posebno cenijo zaradi selektivnosti pri ribolovu, kot tudi mreno, ki je med njimi najbolj bojevita ribja vrsta. Najboljši čas za lov nanjo so poletni meseci. Ljubitelji jo cenijo zaradi bojevitosti in velikosti, saj doseže do 80 centimetrov v dolžino in težo pet ali več kilogramov.

Klen je povsod navzoč pohajkovalec. V jati in posamezno ga najdemo vsepovsod: je prebivalec gorskih potočkov pa tudi zamuljenih meandrov nižinskih tokov. Kot idealno ribo za ribolov ga je mogoče loviti na raznovrstne načine in na številne vabe ter v vseh letnih časih. Pri nas doseže zavidljivo velikost dveh do treh kilogramov.

Najbolj popularna ribja vrsta stoječih voda je krap. Naseljuje številna naravna in umetna jezera, mrtvice, akumulacije, ribnike, a tudi srednje in spodnje tokove večine naših rek. Je priljubljena športna riba in v ulovu po teži zaseda vodilno mesto med ciprinidnimi vrstami. Njegova povprečna teža je med dvema in tremi kilogrami. Pogoste so objave rekordnega ulova rib, težjih od deset kilogramov.

V teh vodah je pogosta riba ploščič. Še pred kratkim zapostavljen vse bolj pridobiva na veljavi. Med njimi niso redki primerki s težo med kilogramom ali dvema. Linj sicer ni ravno pogosta riba in tudi njihova povprečna teža je razmeroma nizka, a je med beličarji zelo cenjena vrsta. V ugodnih razmerah, na primer na Cerkniškem jezeru, pa pogosto doseže težo dveh, treh kilogramov.

Som, ščuka in smuč so ribe, še zlasti privlačne za ribiče, ki jim je pri srcu vijačenje. Dostikrat si delijo isti življenjski prostor. To velja zlasti za jezera in akumulacije. Med vsemi tremi je ščuka še najbolj razširjena, saj živi tudi v številnih tekočih vodah obeh porečij. Življenjski prostor soma in še bolj smuča pa je mnogo bolj omejen. Vezan je skoraj izključno na jezersko okolje. Vse te ribe lahko v slovenskih vodah dosežejo razmeroma visoko težo: smuč do deset kilogramov, ščuka nekaj več, som pa tudi več kot 50 kilogramov.

Ribiška zveza Slovenije, Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana
© Vse pravice pridržane 2011 | produkcija: sinusiks